Avtor: David Florjančič / Predvideni čas branja: 4 minute
Pogovarjali smo se s tistimi študenti fizike, ki so v preteklem poletju prvič opravljali študentsko delo na IJS. Davida smo obiskali nenapovedano in ob prihodu nas je pričakal spodnji prizor.
Počakali smo ga par minut, da se je eksperiment končal. David se je na FMF je vpisal, ker je bil prepričan, da se bo s fiziko lahko ukvarjal celo življenje, “nikoli mi ni bilo dolgčas pri takih temah.” In kaj ga je prepričalo, da si je rekel, “no, pa dajmo probat” in se oglasil v fizikalnem laboratoriju na Odseku F2? Na drugi stopnji fizike je veliko smeri in pravi, da se mu ne sanja, kaj pomenijo v praksi, in se bo tako lažje odločil. “Vedel sem, da se tukaj veliko ukvarjajo tudi z medicinsko fiziko in to je eno izmed področij, ki me zelo zanima.”
O delu pove, da mu je všeč, ker se stvari ne ponavljajo in ker je treba stalno nekaj tuhtati. Vprašamo ga, kaj je potrebno tuhtati pri eksperimentu, ki ga je prekinil zaradi tega pogovora. “Ko delaš meritev, izpisuješ vrednosti, nič kaj veliko, a ko se zalomi, moraš vedeti, zakaj se je zalomilo,” pripoveduje. Če koga zanima, kaj natančno meri, to David na kratko in zelo preprosto razloži na spodnjem kratkem posnetku.
“Hitro sem poštekal,” pripoveduje o svojem prvem zmenku z laboratorijem in ljudmi, ki v njem delajo, predvsem pa z mentorjem Boštjanom Črničem. “Ima voljo in občutek, ko razlaga nove stvari,” opisuje svojega mentorja. Ko za nas obuja spomine na prvi dan na svojem delovnem mestu, pripoveduje, kako je bilo veliko novega, a sta z mentorjem v zanj novo področje spustila postopoma, tako da začetek ni bil stresen. Verjetno se ravno zaradi tega ni počutil kot nekdo, ki stopa v prevelike čevlje, namreč raziskovalca na IJS, glede na to, da je končal “šele” drugi letnik in nekaterih pomembnih fizikalnih predmetov še ni poslušal. “Kar se tukaj specifičnega dela, mi je itak vse razložil Boštjan,” zaključi.
