Avtor: pospesek.si / Predvideni čas branja: 4 minute
Nejc Parkelj je študent prve stopnje fizike. Poleg študija svojim kolegom, študentom pomaga pri povezovanju z raziskovalci in zaposlenimi fiziki, da bi odkrili čim več priložnosti na področju fizike in našli primerno študentsko delo ali kasneje zaposlitev.
Nejc, pripadaš generaciji, ki se je soočala z epidemijo koronavirusa na prehodu med srednjo šolo in fakulteto. Kako je to obdobje vplivalo na šolanje tvoje generacije šolanje v najbolj ključnih letnikih šolanja?
Moj četrti letnik na srednji šoli je gotovo najbolj zaznamovala negotovost. Na koncu se je vseeno vse v redu izteklo, saj so nas na Gimnaziji Bežigrad kljub vsemu dobro pripravili za maturo. Na začetku faksa smo na predavanja prihajali izmenično študenti s sodimi in lihimi vpisnimi številkami. Takrat sem zelo užival v spoznavanju novih ljudi, bolj kot kadarkoli pred tem. A kmalu zatem se je študij v celoti preselil na daljavo in v tem se nisem znašel. Sem oseba, ki potrebuje pogovor, debato, možnost, da lahko v živo vprašam profesorja. Zaradi tega obdobja nisem dovolj dobro spoznal svojih sošolcev. Celo sedaj v tretjem letniku ne poznam čisto vseh od okoli 50 sošolcev, ki redno hodijo na predavanja.
Ali se ti zdi, da se fiziki v svoji karieri dobro znajdejo: ali jim Slovenija nudi dovolj priložnosti in ali imajo nek pregled nad njimi?
Fiziki pogosto delamo na področju programiranja in računalništva. Kar delamo, res dobro razumemo, saj imamo širši spekter znanja. Na fakulteti so predstavljena podjetja, ki so “prijazna” do fizikov, a vseeno je od posameznika odvisno, v kolikšni meri bo uspel te ponudbe izkoristiti. Fizika je široko področje. Kemiki, recimo, tipično delajo v laboratoriju. Za fizike pa je različnih možnosti še veliko več.
Kakšne so tvoje izkušnje, ko svoje kolege študente fizike povezuješ z že uspešnimi fiziki?
V koronskem času je na splošno veljalo, da se je vsak moral znajti po svoje. Če si želel nekje delati, si moral napisati milijon mailov, da si mogoče dobil kako priložnost. Manj je bilo človeškega stika. Izgubilo se je zaupanje. Pri tem, ko študente povežemo s primernim delodajalcem, zelo cenijo zaupanje in osebni stik.
S tem jih mogoče prepričaš ali spodbudiš k nečemu, kar sami od sebe ne bi nikoli naredili. Že zato, ker jih poznaš in veš, kaj jih zanima, jim mogoče znaš priporočiti nekaj, na kar oni ne bi pomislili. Na primer, ko se nekdo odloča za delo na IJS, bi seveda lahko pogooglal in vložil veliko truda, da bi našel en primeren laboratorij, v katerem bi delal. Ko pa veš, da nekdo veliko bolje pozna priložnosti na IJS od tebe, in mu zaupaš, da ti bo znal priporočiti pravi laboratorij zate, si lahko na koncu bolj uspešen in srečen v tem, kar počneš. To se je letos že večkrat izkazalo. Je pa dejstvo, da je pri tem zaupanje poglavitno. Ne moreš kar vsakemu zaupati tega, kaj bi ti najbolj ustrezalo, in se o tem pogovarjati z njim. Vseeno je osebna nota pomembna.
Koliko tvoji kolegi cenijo, ko jih na tak način z nekom povežeš?
Fiziki smo po naravi večinoma bolj zaprti. Predvsem ko se želimo pogovarjati z nekom, ki ga zelo spoštujemo, recimo z raziskovalci na IJS, mislimo, da mora biti vse, kar jim napišemo, tip top, in da vsaka najmanjša napakica pomeni katastrofo. Kolega, ki sem ga z enim od raziskovalcev povezal pred kratkim, je ravno to zelo cenil, da sem mu pomagal mimo te začetne ovire – kako pristopiti do raziskovalca in kako napisati email. Kolega je na koncu spoznal, da je raziskovalec res zelo odprt in si bo ne glede na vse vzel čas tudi za pogovor z njim. Kolega sedaj dela pri njem v laboratoriju.
V kakšni meri se ti zdi, da so slovenska podjetja odprta za spoznavanje fizikov?
Mislim, da bi večina podjetij to dobro sprejela, ker vedo, da bodo na tak način k njim prihajali resni ljudje, ki bi radi podjetje spoznali. Na tak način bodo študenti lažje ugotovili, katero delo v podjetju njim najbolj ustreza. Če fizik spozna veliko podjetje z veliko oddelki, se mu lahko hitro zazdi, da imajo v podjetju ogromno možnosti, a za fizike nimajo ničesar. Dejansko bi preko srečanjem na kavi podjetje spoznali v drugačni luči. Fiziki smo le specifični, prinese širšo znanje, ki bi lahko tudi podjetjem zelo koristila.
Kaj je za tebe in tvoje kolege najpomembneje na delovnem mestu?
Mladi najbolj cenijo začetno stabilno okolje. Trenutno je ponudbe sicer veliko, zaradi svetovne situacije si mladi želimo stabilnosti. Veliko mladih začne po zaključku študija počasi razmišljati o lastnem stanovanju, družini in stabilni službi, kjer se bodo dobro razumeli s sodelavci. Medsebojni odnosi so zelo pomembni, saj v službi preživiš res veliko časa. Raje bi bil manj plačan, pa se bolje razumel s sodelavci, kot pa za višjo plačo trpel cele dneve, ker bi mi vsi šli na živce. Veliko fizikom se zdi pomembno, da delovno mesto razvija njihovo radovednost in željo po izpopolnjevanju, po napredku in da ne bi osem ur na dan počeli eno in isto stvar.
Želimo si delati tudi za višji cilj, torej, želimo s svojim delom pomagati družbi, vendar pa so podjetja so različna. Niso vsa taka, da bi kratkoročno izboljševala vsakdan ljudi. Nekatere so usmerjene na razvoj izdelka, bolj v raziskovanje, z dolgoročnim ciljem izboljševanja življenja ljudi. Rad bi, da bi po dvajsetih letih dela rekel: “Aha, s svojim delom sem res izboljšal življenje toliko in toliko ljudem.” Na samem začetku dela pa to ni ključni dejavnik pri odločitvi za delovno mesto.