Avtor: uredništvo / Predviden čas branja: 6 minut
#fizika #programiranje
& = kar je bilo, % = kar sledi, + dodatek
- &1 Njena super učiteljica fizike
- &2 Fizika na OŠ, SŠ in FMF
- &3 FMF in ‘Ali bom zmogla?’
- &4 Strah
- &5 Njena ljubezen: programiranje
- &6 Fizik programer vs. programer programer
- &7 Porinjena v vodo
- %1 Kam po doktoratu
- %2 Trg nepremičnin:
- %3 Rada bi izkoriščala moč podatkov
- + Njen nasvet mlajšim – pravilo številke 49
- + Kje se vidiš čez 10 let?
- + Kaj pa čez 20 let?
- + Tvoj najljubši okus sladoleda?
“Programerka L” je vzdevek za fizičarko, ki trenutno dela doktorat iz fizike, je tudi asistentka. Na njeno željo je zaenkrat ne bomo poimenovali z imenom in priimkom. Njeno zgodbo objavljamo, ker smo prepričani, da se lahko veliko fizikov iz pogovora z njo marsikaj nauči.
&1 Njena super učiteljica fizike V osnovni šoli se je udeleževala tekmovanj, začelo se je s “kengurujčkom”, v nadaljevanju se je redno udeleževala tekmovanj iz matematike in fizike. Imela je izjemno učiteljico za fiziko, ki se je individualno ukvarjala z učenci, ki so šli na tekmovanja. Obujajoč lepe spomine na svoje otroštvo, pripoveduje, da ji je ta spodbuda veliko pomenila.
&2 Fizika na OŠ, SŠ in FMF Ali je kdaj podvomila, da bo fizika zanjo pretežka? Da se ne bo znašla? “Do faksa verjetno ne,” pripoveduje, saj da je pred študijem fizike dobila lažno samozavest, da bo faks šel brez težav, tako kot fizika v OŠ in SŠ. V prvem letniku FMF zaradi dobrega predznanja sicer ni imela večjih težav. “Potem pa veliko bolj štejejo delovne navade kot predznanje. To, da se usedeš in doštudiraš,” je spoznala kasneje.
&3 FMF in ‘Ali bom zmogla?’ V času študija je imela obdobje krize identitete. Pripoveduje, da je sama pri sebi razmišljala: “Do zdaj ti je vse šlo, zdaj pa ti ne gre …” Svoj odnos do kariere, ki si jo je izbrala, je morala osnovati znova, redefinirati samo sebe in svoje ambicije. Potrebovala je veliko časa, “trajalo je kar do sedaj, da sem spet začela zaupati vase, da bom tisto, kar moram, tudi dejansko naredila. Šla sem res čez vse stopnje dvoma vase,” pove.
&4 Strah … jo je bilo, ko se je kdaj zgodilo, da je v prvem roku padla izpit. Predvsem se je bala izpitov iz matematike, zato se je včasih tudi izogibala učenju teh predmetov. Posebno težavo so ji sprva predstavljali tudi ustni izpiti, ker ni razumela njihovega pomena. “Ko prideš na faks, ne poznaš sistema in se ne znajdeš najbolje,” nam pripoveduje. Razloži, da najprej nekaj časa recimo ni vedela, kako pomemben je ustni izpit. Prepričana je bila, da so vaje tisto, kjer se bo rabila najbolj “matrat”, ustni izpit pa je samo potrditev, da nisi goljufal na vajah, ampak da si se zares naučil. Kasneje je seveda spoznala, da sta tako pisni kot ustni izpit zelo pomemba in da se je nanju ponavadi potrebno pripravljati ločeno.
&5 Programiranje “Odkar sem na doktoratu, je moja najljubša stvar programiranje, ker se da toliko stvari izračunati, simulirati. Zanimivo je, da karkoli delaš v fiziki, potrebuješ programiranje. Tudi v industriji se vedno več rabijo znanja logičnega/računalniškega razmišljanja. To je tudi področje, kjer se vidim v prihodnosti,” nam pove.
&6 Fizik programer vs. programer programer Ali je lahko fizik boljši programer v primerjavi s kariernimi programerji? Pove, da njena prednost oziroma samozavest izhaja iz dejstva, da v fiziki skoraj nimaš učnih ur programiranja posameznih jezikov, vedno znova se moram znajti “od nula do 100 %,” od začetka do konca.
&7 Porinjena v vodo: “Dan ti je problem, vržen si notri. Nikoli nismo imeli programerskih predmetov, razen v prvem letniku. Danes mi je nerodno, da mi je bi takrat tisti predmet težek.” Samozavest ji daje dejstvo, da se je navadila, da je lahko vržena pred čisto nov problem, a se bo priučila vsega potrebnega in problem rešila. Ali, kot svoje soočenje z novim programerskim izzivom opiše Programerka L: “Aha, to je čisto nekaj XY, česar nisem še nikoli delala. Očitno bom morala iti čez ves ta proces, kar pa se je itak že parkrat zgodilo. Pogledam, kaj se moram naučiti, se to tudi naučim, nato to uporabim, ter grem čez cel proces. Na začetku seveda ne bo delovalo, ker na začetku itak nič ne deluje, in potem ponavljaš, dokler ne deluje,” razlaga.
Ali zanjo fizika pomeni to, da se je vedno pustila “vreči v vodo” in da potem nikoli ni takoj priplavala nazaj na breg, ampak je plavala do drugega brega ali pa proti toku? “Ja, ampak ta proces je bil zelo boleč. (smeh) Res je tudi, da je veliko projektov, ki jih nisem dokončala ali izračunov, ki niso bili prav,” odgovori. Mogoče ji je v težkih trenutkih manjkal pogum, da jo ne bi bilo strah vprašati, ko česa ni znala. “Mislila sem, da bom izpadla neumna. Da bodo vsi mislili, zakaj sem sploh tukaj, če niti teh osnov ne vem,” razlaga. Pove, da se je sedaj navadila ravnati drugače: “če nečesa ne vem, rečem, da ne vem. Jaz sem že prebolela, da tega ne vem, zdej še vi to prebolite, pa gremo naprej,” doda v svojem slogu.
%1 Kam po doktoratu Veselim se priložnosti za delo, pripoveduje. Želi si delati v gospodarstvu. Na kakšen način bi rada preko svoje zaposlitve najbolj pripomogla k dobrobiti družbe? Da se dobro sliši projekt v javnosti ali da gre za nek morda zelo majhen, pomemben, neznan košček projekta? “Čim bolj v smeri slednjega. Nekaj manjšega, bolj sprecializiranega. Zadnje leto se veliko zanima za strojno učenje. Odprlo mi je nov pogled,” nam pove.
%2 Trg nepremičnin Zelo jo vleče trg nepremičnin, kjer bi tovrstno delo lahko združevalo strojno učenje in analizo nepremičninskega trga. “Morda bo to moja sanjska služba.” Doda, da v Sloveniji sicer zaenkrat verjetno ni podjetij, ki bi imela zadosti velik portfolijo nepremičnin, da bi se jim splačalo najemati analitike za investicije. To področje je v tujini bolj razvito.
%3 Rada bi izkoriščala moč podatkov Zanima jo, kateri so dejanski parametri, ki bodo napovedali padec ali povišanje cen na določenem trgu. V katerih okoliščinah bi se splačalo kupovati, kdaj algoritem napoveduje, da bo cena najbolj zrasla? V katere industrije bi se splačalo vlagati? To so primeri vprašanj, ki zanimajo Programerno L! “Če imaš dovolj podatkov, si lahko zastaviš katero koli vprašanje in lahko nanj kolikor toliko dobro odgovoriš. Brez podatkov ne moreš. Zato je ključno, da sodeluješ s podjetjem, ki ima dovolj velik portfolijo. Nisem na točki, ko si želim udobno službo. Želim si izzivov,” pove.
+ Njen nasvet mlajšim – pravilo številke 49: “Ne se ustrašiti tistega, kar je težko. Če se pri nekem problemu sprašuješ, ali ga boš zmogel/-a, moraš narediti ravno to. Lotiti se moraš in problem poskusiti rešiti na do 49 različnih različnih načinov. Dokler ne prideš do te številke, ne odnehaj! Ne poskusiti samo enkrat, dvakrat, trikrat in če ne gre, reči, da to ni zame. 49 je sicer kar ena, pa vendar uporabna številka – če ti devetinštiridesetič ne gre, potem ti res ni treba poskusiti še petdesetič.”
+ Kje se vidiš čez 10 let? Z družino, mogoče že nazaj iz tujine v Sloveniji, mogoče na začetku lastne podjetniške poti.
+ Kaj pa čez 20 let? Takrat enkrat boš stara 49, to je tvoja številka! Takrat bo moje podjetje imelo že kar nekaj kilometrov.
+ Tvoj najljubši okus sladoleda? Limona!
Zgodbe v rubriki &,% SPREMLJAMO bomo posodabljali in jih objavljali na spletni strani pospesek.si.