Avtorja: uredništvo / Predviden čas branja: 4 minute
Ionski pospeševalnik IJS v Podgorici, ki sodi pod Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij IJS (F2) je v grobem sestavljen iz izvora ionov, samega pospeševalnika le-teh in več eksperimentalnih linij. Boštjan Jenčič že 8 let na eni izmed eksperimentalnih linij dela z ionskim žarkom.
Kako si začel z delom tukaj?
Magisterij sem delal na enem drugem odseku, kjer niso imeli mesta za mladega raziskovalca. Zato sem prišel na Odsek F2, sem bil nepoznavalec te veje fizike. Sedaj tukaj delam že 8 let.
Najtežja stvar, ko si začel z delom tukaj?
Prehod iz teoretične v eksperimentalno fiziko. Magisterij sem delal kot teoretični fizik. Potem pa kar naenkrat aparature, kabli, naprave, predvsem številke! Poznati moraš, recimo, kakšne so tipične debeline matierialov … To je za teoretika kar šok. Vržejo te v morje in moraš splavati – prej ali slej se navadiš. Fiziki načeloma nimamo težav s številkami, a jih kdaj nismo navajeni uporabljati.
Razmerje teorija : eksperiment?
Pri mojem delu je razmerje v prid eksperimenta. Vseeno pa je treba poznati tudi teorijo, in to ne samo teorijo fizike, ampak tudi biologije in kemije. Pa tudi znanje financ ne škodi pri nabavi novih delov za eksperiment, tega te naučijo v računovodstvu naučijo.
Kaj sploh delaš?
Nadaljujem s tem, kar sem začel že pri doktoratu. Na eni izmed linij pospeševalnika delam analizo bioloških tkiv in anorganskih materialov. Razvijam metodo, ki se ji reče masna spektrometrija MeV-SIMS (angl. Secondary Ion Mass Spectrometry). S hitrimi ioni obstreljujemo tkivo, da iz njega poletijo molekule, ki jih analiziramo z masnim spektrometrom. To je zelo multidisciplinarna metoda, ki združuje biologijo, kemijo in fiziko.
Koliko je ekipnega dela?
Večino časa, okoli 90 odstotkov, delam sam. Z ekipo večinoma sodelujemo na daljavo. Sodelujemo z Biotehniško fakulteto. Oni nam pogosto zastavijo raziskovalni problem, ker vedo, kaj je ta hip najbolj aktualno v biologiji ali kemiji. Sodelujem tudi s tehniki, saj so pri nadgradnji zgradbe eksperimenta veliko veliko hitrejši in naredijo to z manj truda kot sam.
Kakšni so odnosi v ekipi
Razumemo se zelo v redu, odnosi so prijateljski. Občasno se zgodi, da skupaj preživljamo tudi prosti čas, recimo ko gremo skupaj v gledališče ali v hribe.
Kakšna je največja vrednost tvojega dela za družbo?
Ukvarjam se z molekularnim slikanjem. Mapiramo koncentracijo določenih moleklekul v bioloških tkivih. To je uporabno v medicini za boljšo razumevanje in prepoznavanje Alzheimerjeve bolezni in raka. Moje delo torej posredno vpliva na razvoj zdravil za ti dve bolezni. Naše delo je koristno tudi v biologiji, pri določanju razporeditev antioksidantov, konkretno, recimo, v semenih tatarske ajde, kar olajša razumevanje vnosa mikrohranil v telo.
V spodnjem 2-minutnem videu smo Matjaža Jenčiča povprašali, ali so v njegovi ekipi tudi še kakšna prosta mesta za nove sodelavce in kako se začne študentsko delo pri njih.
